6. Caravanovo srečanje

08.06.2007-10.06.2007, Prlekija - Medžimurje - Prekmurje

Prvi dan, petek 08. 06.2007 Dobili smo se na Razkrižju.Namestili oz. parkirali smo se v KŠC ZAVIRJE ob Ivanovem izviru z zdravilno vodo in bogatim ljudskim izročilom. Ob namestitvenem prostoru je bilo veliko travnato igrišče in 22 zdravilnih energijskih točk, ki so posejane vzdolž reke Ščavnice. Sledil je pozdrav župana in predstavitev Ivanovega izvira s prikazom ljudskih verovanj povezanih z izvirom.

Ivanov izvir je po ljudskem izročilu znan že iz davnih časov. Sem so prihajali ljudje še pred obstojem razkriške cerkve, torej pred letom 1700. Mnogi ljudje verjamejo v zdravilno moč te vode, ki naj bi pomagala k dobremu vidu, splošnemu počutju in odpravi golšavosti. Med nekaterimi starejšimi ljudmi velja zgodba o slepi deklici, ki naj bi ob umivanju oči z Ivanovo vodo spregledala. Od tedaj naprej velja, da je to romarsko mesto. V okviru turistične ponudbe, domačini prizor o "Slepi deklici" na ganljiv način tudi uprizorijo v živo. 
Romarji, ki obiščejo Ivanov izvir si z vodo umivajo oči in obraz. Nekateri si »zdravilno« vodo odnesejo tudi domov. Ivanov izvir je tako kraj, ki ga vsako leto na dan »Ivanovega proščenja«, zadnjo nedeljo v juniju, obišče okrog 3000 ljudi. 

Od leta 1998 pa domačini v organizaciji TURISTIČNO NARODOPISNEGA DRUŠTVA RAZKRIŽJE ob Ivanovem izviru in jaslicah na prostem uprizorijo predstavo z naslovom Božična noč, ki jo je podprla tudi Evropska skupnost v okviru programa PHARE.
Ob 19:30 uri je sledila večerja (bograč in razkriška kulinarična posebnost mlinci z zaseko) ob 20:30 pa družabni večer v velikem šotoru ob glasbi mladih razkriških tamburašev.

Drugi dan, sobota 09.06.2007 Po zajtrku smo se ob 11:00 uri odpravili na obisk prazgodovinske naselbine Gradišče izpred 5500 let. Na severovzhodnem robu vasice Šafarsko pri Razkrižju je terasa z ledinskim imenom Gradišče. Pri terenski topografski akciji leta 1960 so bili   na njivah na vrhu terase pobrani ostanki lončenih posod, ki jih je bilo mogoče uvrstiti v čas bakrene dobe. Na parceli. št. 419. K.o. Šafarsko, last Bogdan   Konrada, Šafarsko št. 8 pa so na Gradišču od leta 1981 do 1984 potekala sistematična arheološka izkopavanja, ki jih je vodil Pokrajinski muzej iz Murske Sobote. Pleistocenska terasa, na kateri je bila bakrenodobna naselbina, je pravokotne oblike v velikosti 800 x 500 m, ki se na severnem robu dviguje 10 m visoko nad strugo Ščavnice. Tudi na zahodni strani je podoba identična z dobro vidnim zemeljskim nasipom na vrhu (dokaz da je naselbina morala biti še dodatno utrjena). Podobna situacija je na vzhodnem robu Gradišča, le južni rob terase omejuje danes usek ceste, ki se    vzpenja iz globeli potočka na teraso. Na vrhu ravnice so danes njive in travniki, na obrobju pa drevesa in grmičevje. Terasa je po sredini umetno presekana in tako deli naselbino na dva dela. 
Arheološka raziskovanja so potekala na zahodnem predelu Gradišča v velikosti 768 m². Ostanki arhitekture so ohranjeni kot sledovi temnejših lis v velikosti do 30 cm v premeru, ki smo jih razpoznali kot ostanke nekdanjih stojk. Tudi opečena ilovica z odtisi kolov na notranji strani je ostanek stene lesenega, z ilovico ter blatom ometanega objekta. K arhitekturi sodijo tudi ognjišča, peči in večje jame. 

Na podlagi raziskovanja lahko rekonstruiramo nekdanje bivalne objekte v naselbini. Stavbe so bile štirikotne, stene pa narejene tako, da so navpično v zemljo zabili nosilne kole. Vmesni prostor so zapolnili s tanjšimi koli in vse skupaj prepletli s tanjšimi vejami. Celotna konstrukcija je bila na zunanji strani ometana z ilovico s primešanim plevelom. Verjetno je tudi streha imela leseno konstrukcijo in bila prepletena z vejevjem, slamo ali trstiko. Vhod v hišo je bil morda na ožji strani, oziroma na tisti, ki je bila najbolj zavarovana pred vetrovi. 
 
Prebivalci naselbine so se v glavnem ukvarjali z agrarnim gospodarstvom. Najdeno kamnito orodje je služilo za obdelavo njiv, ki so bile v neposredni bližini. Ena izmed obrti v naselbini je bilo lončarstvo. Glinaste uteži in vijački so dokaz, da se je del prebivalstva ukvarjal s tkanjem. V tem času so poznali predvsem volno in lan.

Pri arheoloških raziskovanjih so bili odkriti le posamezni delci bivalne kulture na podlagi katerih lahko sklepamo kakšna so bila bivališča. Zato smo za rekonstrukcijo bivališč uporabljali že znana dejstva bivanja v prazgodovinskih obdobjih. Okrog rekonstrukcije bivalnih objektov smo postavili leseno prepleteno ograjo, na dvorišču bo lahko bila rekonstrukcija lončarske peči, notranjost hiš pa smo zapolnili z rekonstrukcijo ognjišč, statev in z replikami najdenih predmetov, ki so jih prebivalci naselbine uporabljali vsakodnevno.

V okviru projekta "Razkriški kot" je občina Razkrižje v sodelovanju z domačin Turistično narodopisnim društvom in pod strokovnim nadzorstvom Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote, dala postaviti rekonstrukcijo identičnega naselja, kot je bilo pred 5500 leti.  Domačini za turiste v živo uprizorijo življenje takratnih prebivalcev. O tem je dokumentarni film posnela tudi nacionalna televizija.

13:00  Razkriško kosilo

14:30–17:00 Panoramska vožnja po vinorodnih predelih hrvaškega Medžimurja
S parkirišča v KŠC ZAVIRJE smo se z avtodomi odpeljali skozi Štrigovo, kjer smo si ogledali znamenite Rangerove freske v cerkvi sv. Jeronima, mimo obnovljenih dvorcev do svetega Urbana in se po Medžimurski vinski cesti podali na degustacijo vrhunskih vin pri priznanem vinogradniku.

17:00–18:00 Namestitev v Toplicah sv. Martin - Kopanje po želji  

20:00–21:00 Večerja po Medžimursko

Tretji dan, nedelja 10.06.2007  S parkirišča v Toplicah sv. Martin smo se z avtodomi odpeljali do »Otoka ljubezni«. Sledil je obisk otoka ljubezni in program »Otok ljubezni« v IŽAKOVCIH – v idilični obmurski vasici so nas na »Otoku ljubezni« sprejele informatorke Zavoda za turizem in kulturo Beltinci, ki so nam predstavile plavajoči mlin, »büjraški muzej«, brodar nas je zapeljal  z brodom čez reko Muro, na »Otoku ljubezni« pa so nam pripravili büjraško malico (zakurili so ogenj, kjer si je vsak sam na »batu« popekel kruh, ga podrgnil s česnom, namazal z zaseko ter zraven popil »ljubezenski napoj«). 
Članice Društva za kulturo in ljudsko izročilo so nam  predstavile zanimiv in starodavni način preje lanu in izdelave lanenega platna. Za prijetnejše vzdušje je ves čas skrbela domača glasbena skupina.

12:30  Kosilo »Büjraška pojedina«

14:00 Prosto popoldan ob valovih reke Mure

17:30  Slovo

Vaš Caravan Center